|
SLOVENCI O SEBI MENIMO, DA SMO KAR STRPNI DO DRUGIH IN DRUGAČNIH, Delo 15.4.1995 |
|
Avtor/ica Administrator
|
|
15.04.1995 |
Ta, dokaj samovšečna podoba o strpnosti med Slovenci pri bolj konkretnih vprašanjih, ki so jih zastavljali Stikovi anketarji, malce potemni. Slovenci so najbolj nestrpni do Srbov, narkomanov in homoseksualcev.
LJUBLJANA – Javnost ima na splošni ravni kar dobro mnenje o strpnosti Slovencev do vseh drugih in drugačnih (po kulturi, veri, jeziku, spolni usmerjenosti...). Tako vsaj pravi zadnja Stikova telefonska javnomnenjska raziskava, v kateri je večina sodelujočih (61,9 odst.) ocenila, da so Slovenci kot narod strpni, le slaba tretjina (31,0 odst.) pa, da niso.
Seveda pa ta, dokaj všečna samopodoba o strpnosti med Slovenci pri vrsti drugih, bolj konkretnih vprašanjih, ki so jih tokrat zastavljali Stikovi anketarji, kar malce potemni.
Tako je kar štiri desetine vprašanih v svojem bivanjskem okolju ali na delovnem mestu že opazilo pojave nestrpnosti do pripadnikov drugih narodov, kar precej ljudi pa je opazilo že simpatiziranje s šovinističnimi idejami in gibanji (16,1 odst.) in celo določeno pripravljenost na nasilna dejanja, spodbujena s sovraštvom do drugih (14,4 odst.).
In do koga so Slovenci najbolj nestrpni? Po ocenah Stikovih anketirancev so najbolj nestrpni do Srbov (55,7 odst.), narkomanov (51,2 odst.), homoseksualcev (44,3 odst.), Hrvatov (41,9 odst.), Romov (36 odst.)..., najmanj pa do Avstrijcev, Nemcev in Madžarov. Da niso strpni do nikogar, ne do pripadnikov drugih nacij, ne do zasvojencev z mamili, do spolno drugače usmerjenih... pravi le 14,1 odst. vprašanih.
Odgovori na vprašanje, verjamemo, da iskreni, ali bi druge in drugačne imeli za sosede ali sodelavce na delovnem mestu, pa seveda razkrivajo stopnjo tolerance samih anketirancev. Dobro polovico (51,1 odst.) vprašanih sosed ali sodelavec druge nacionalnosti, spolne naravnanosti, drugačne polti, življenjskih navad ipd., v načelu ne bi prav nič motil. Toda kar 37,8 odst. vprašanih v svoji bivanjski ali delovni soseščini ne bi želelo videti narkomana, 31,4 odst. ne homoseksualca, 17,1 odst. ne Roma, 16,7 odst. tudi Srba ne, 13,1 odst. pa ne Albanca. Po dobre desetine v svoji soseščini ne bi želele videti Hrvata, Muslimana in Arabca, slaba desetina ne črnca, 8,7 odst. pa celi Žida ne. Italijana si v soseščini osebno ne želi videti recimo le 6,6 odst. vprašanih, Madžara 4,8 odst., Avstrijca ali Nemca pa le 3,9 odst. vprašanih.
Precej večja socialna distanca med telefonskimi predstavniki slovenske javnosti pa se seveda razkrije ob vprašanju, ali s kom od omenjenih drugih in drugačnih ne bi želel biti oziroma priti (s poroko ipd.) v sorodstvo. Samo slaba tretjina vprašanih je glede tega ravnodušna oziroma na nacionalno, fizično in siceršnjo drugačnost svojih (morebitnih) sorodnikov nič ne da. Sicer pa anketiranci želijo biti kar se da dlje predvsem od narkomanov in homoseksualcev, saj dobra polovica vprašanih z njimi ne bi želela biti ali priti v sorodstvo. Dobra tretjina vprašanih ne bi želela priti v sorodstvo z Romom, po tri desetine ne s Srbom, Albancem, črncem in Muslimanom, dobra četrtina ne s Hrvatom, dobri petini pa tudi ne z Židom in ne s pripadnikom kakšne druge vere. Italijana in Madžara si ne želi videti med sorodniki dobrih 16 odst. vprašanih. Avstrijca in Nemca pa samo 13,6 odst. vprašanih.
In kaj Slovence pri drugih ljudeh pravzaprav najbolj moti? Stikova raziskava pravi, da jih še najbolj moti drugačna spolna naravnanost (35,6 odst. vprašanih). Slabo petino vprašanih moti denimo že drugačno oblačenje in vedenje drugih, 16,6 odst. gre na živce, kot bi rekli, drugačno ideološko in politično prepričanje drugega, 12,8 odst. je moteč že drugačen fizični izgled, drugačno versko prepričanje drugega pa je moteče le za dobro desetino vprašanih. Seveda pa domala polovice vprašanih (45,6 odst.) ne moti pravzaprav nič od tega.
Odpor do homoseksualnosti in homoseksualcev pa razkrivata tudi stališči naših anketirancev do poroke med istospolnima partnerjema in možnosti, da bi taki istospolni zakonci smeli posvojiti otroke. Poroke med istospolnima partnerjema domala 60 odst. vprašanih ne odobrava, četrtini je glede tega vseeno, odobrava pa tako zakonsko skupnost oziroma poroko le 12,9 odst. vprašanih.
Še bolj odklonilno stališče imajo naši anketiranci posvojitev otrok v zakonih istospolnih partnerjev, saj te možnosti 68,3 odst. vprašanih nikakor ne odobrava. Pravico do posvojitve otroka bi istospolnima partnerjema priznalo 16,4 odst. vprašanih, desetini pa je glede tega vseeno.
Stroga, represivna država Slovencem očitno ni pri srcu niti takrat, ko gre za preganjanje rasizma, šovinizma in nasploh nestrpnosti do tujcev. Samo petina naših anketirancev je menila, da bi morala država ostro ukrepati proti pojavom in gibanjem, ki zagovarjajo rasizem, šovinizem, nestrpnost do tujcev in drugače mislečih ter taka gibanja tudi strogo prepovedati. Večina (63,2 odst.) meni, da naj država take pojave nestrpnosti drži na vajetih z demokratičnimi sredstvi. Da naj se v to ne vtika, pa pravi le 8,2 odst. vprašanih.
In katere pravice bi naši anketiranci dali oziroma priznali slovenskim državljanom neslovenskega rodu, ki k avtohtonim, ustavno zaščitenim manjšinam ne sodijo?
Pravico do ustanavljanja lastnih kulturnih društev bi jim dalo kar 80,6 odst. vprašanih, polovica bi jim priznala pravico do šolanja v lastnem jeziku, 43,7 odst. ob tem še pravico do ustanavljanja lastnih medijev. Dobra petina bi jim priznala tudi pravico do ustanavljanja lastnih političnih strank, slaba pa še pravico do uradne rabe lastnega jezika v javnosti. Samo desetina vprašanih meni, da jim slovenska država ne bi smela dati nobene od teh pravic.
In kaj naše ljudi pri priseljencih iz drugih delov nekdaj skupne države najbolj moti? Pomanjkljivo znanje slovenščine – pravi Stikova anketa. Kar 78 odst. vprašanih je namreč reklo, da jih to posebej moti. Dobri polovici (54,8 odst.) vprašanih se zdi posebej moteče njihovo drugačno obnašanje in vedenje, za 14,3 odst. vprašanih je moteč že njihov videz, njihov način oblačenja 11,8 odst., le 7,4 odst. pa tudi njihovi priimki in imena. Samo 13,3 odst. vprašanih je reklo, da jih pravzaprav posebej ne moti nič od omenjenega.
In kako Stikovi anketiranci v pogovornem jeziku pravijo vsem tem svojim sodržavljanom, ki po rodu pripadajo kateremu od drugih narodov bivše skupne države? Večina je rekla, da jih poimenuje po narodnosti, ki ji pripadajo.Lestvica čustveno zaznamovanih in obarvanih izrazov, navedenih vsaj dvakrat, pa je kljub temu kar dolga: južnjaki, južni bratje, bosanci, ta spodnji, Hrvati, Srbi, čefurji, balkanci, neslovenci, šiptarji, švedi, bizantinci, ići, sosednje in prijatelji.
Slava Partlič |
|
